Kaj sja odoj sja, u musaj oda tovel čačo, mer paloda pe vakerlas te mek vakeren o phure roma, sja jek than, kaď o bit roma dživenas. Odoj dživenas te jek phuri romňi. Dživlas korkori niko la nasja. Ani jek rom nadžanlas ši la valekana iš valeko sja. Pal aja romňi o roma vakernas, hoj hini bare budžanďi, no te bare goďaver. No o roma la tavka kamenas, mer džanelas lenge goďaverone te phenen so hine te keren kanak len sja valesavi briga, u te šegitinelas. Te o gadže andro gav la kednas aversovar, sar le avre romňen. Džanenas hoj i Ilona hin goďaver, u nadel pe nikaske te chochaven, no kerlas te šukar u lačhi buťi. Kaj sle hirešne gadžija, chulaňa, odoj phirelas i buťi te keren i Ilona.
Jek ďives vičinďa la Ilona i hirešni chulaňi o ablaki te thoven.
„Ilona , taha jav, thovkereha mange o ablaki. Užarav hirešne fajten, celo kher musaj te ovel žužo sar somnakaj!“ „Ava raňi. Ava sik raťaha.“ Raťaha aja i Ilona. Avka sar priminďa. Thovkerďa o ablaki, khosťa i dilovaška, khoskerďa o butora. Kerďa savoro so lake phenďa i raňi.
„Taha jav megin! Kampel o gada te thovkeren. Hin man but gada, kampel len te thovkeren, u ela savoro kerdo. Sik te šuťona o gada, te hin aso tato, so šuťola oda minďar te vašalineha! Jav avka sar adaďive, sik raťaha!“
„Sar phen avka kera, phenďa i Ilona.“ O aver ďives sik raťaha ma i Ilona paši raňi ma thovkerlas. Ma kerďa savori buťi u i raňi ma tavlas o dilo, Akor pre late vičinďa lakero rom: ,,Romňi miri, romňi miri, jav dik ko kamende aja! Ko amenge kerďa bari loš, aja amaro raklo, palo jepaš berš aja khere!“
I chulaňi našťa avri pri udvara, avral ačhlas i hintova. Avri andali hintova avlas lengero raklo o Paľko, u leha ale te duj rakle so leha sikjonas andri uči sikjarďi. O Paľko našťa ke piri daj, te ko dat, čumitkerďa len u pandik phenďa lenge, ko hin ola rakle so leha ale. Sar džanas ma andro kher, jek raklo phenďa le Paľkoske la dake , te le dadeske: „Tumen muken andro kher le Romen?“
O Paľko te leskeri daj le dadeha dikhle pre pumende u amulinde, so oda phenďa o Julko so aja le Paľkoha. Hasane pri Ilona, u o Paľko geja ki Ilona u chuňa laha vast. Hasanďija u visajija ko Julko u phenďa leske: „Julko, i Ilona kamende phirel ma bare but berša. Miri dajori peske la vičinel te keren buťi. Amen la ikras paťivate, na avka sar tu! Hin avka nena Ilona?“
I Ilona hasanďija pro Paľko, u sja lošaji u hurešňi, hoj ačhija vaš lake , u na ladžanďija pe, angilo Julko. O Paľko peske gondolinďa, hoj oda so phenďa le Julkoske, lela ko jilo, no nasja oda avka. Kanak džalas i Ilona ma khere, u devkerlas la i chulaňi valeso pro taviben, u valeso te chan, phenďa lake te avel o aver ďives kerilo dilo.
I chulaňi džanelas hoj i Ilona avla, u te aja angilo dilo.
„Lačhe hoj ma ajal. Štare muršenge kampel te tavkeren te pekerkeren, oda hin but buťi vaš mange. Dža u phirav o radi avri andri kuchiňa, thovker tele o radi, u rakin odoj kaď hine toven. Me kerav le muršenge teja!“
I Ilona thoďa angil peste i šurca, u geja andri jedalňa, mere sja avri te phiraven o radi. Kanak andre geja, o murša hasanas, pro raklo so aja le Paľkoha o Ivko. I Ilona pajokerďa, u o chulaj lake phenďa: „Ilona, adaďive sjal so te thovkeren. Hin but radi!“
„Chulaj, me tumenge rado šegitinav. Sik ela savoro žužo.“
„Nena Ilonka, sar sjan? U so hin nevo pašo Roma? Phučja o Paľko. Visajija ko rakle u phenďa: te dikhjanas save hin adaj šukar romane čhaja?“ „Ujamas te džan ki nena Ilona, te lel amen paťivate. Šaj džas nena Ilonka?“
„Terno raj, šaj aven. No musaj tumenge te phenav, hoj amere čhaja nane diline, avka tumenge but ma priminkeren!“ Visajija, hoj lidžela i piri la zumiňaha andri kuchiňa, so mek ačhija u nachale savoro. Akor erzinďa valesavo pindro tel pire pindre. Oda sja le Julkoskero pindro so lake thoďa, te botlinel. Akor peja te la zumiňaha u ceji pe tele čhorďa la zumiňaha. No erzinďa bari duk teli jala. O rat latar kezdinďa te čhorďon, u lakere phure poki avka dukhanďile, hoj čalaďa bari vika. O Julko kezdinďa bare te hasan u hasavibneha phenďa: „Phuri šel beršiko romňi amen devkerla goďi, ši amen kamena o romane čhaja? Sar oda šaj phenďal? Amen nakemena? Amen nakamena? Tu phuri džungaľi, oda amen nakamaha le romane čhajen!“
Savore kathari kafidi upre chuťkerde ki phuri romňi, te dikhen so pe lake ačhuja. Sar dikhle sar latar džal o rat andali jala, darandile. Vazdle la, u ligene andri kuchiňa. Te i chulaňi šunďa i bari vika, našťa te dikhen so pe ačhija andri paluni soba. Sar dikhja la Ilona ceja ratvaja, darandija.
„Sar pe ada ačhija? Valekaj botlinďal?“
„Hat, miri chulaňi, botlinďom andro pindro le terne rakleske. Thoďa mange o pindro, te perav!“
Savore dikhle pro Julko, sikade leske hoj vašoda pre leste rušen. Sle chojarde. So kerďa. Čak o Paľko geja ki Ilona u dikherkerlas lake i jala.
„Hin oda čalado la piratar, no madara, nane oda aso erďavo. No madara, keraha avka, te ovel oda sik sasto. O Paľko sikjolas doktoriske. Te o aver raklo o Ivanko geja ki Ilona te dikhel hoj o Paľko phenel lačhe.“
O rakle žužarde i jala la Ilonake, u o Julko geja avri pri udvara lavenca: „No so, ma kerďan kerili phuri Ilona? Ma daran, erďavi čar avka sik na merla!“ u kezdinďa te hasan.
Savore ačhule sar obarinde, čak dikhle pre pumende ši lačhe šunen. Ačhile bi laveskero, sar o Julko pe ikrel u savo hino erďavo. Džanenas o rakle hoj hino hirešno, no nadžanenas, savo hino erďavo.
I Ilona ušťija sar bešlas pri loca, u kamja tme džan het. No i choji andre late taďolas. Sar džalas andalo kher het, chuňa le Julko pri udvara. Jov čak hasala u phenďa: „No so phuri, phires sar šel beršiko koritnačka!“ U megin hasalas, majna pukninďa. I Ilona ma avri na ikerďa, visajija ko Julko u vazňa o vasta ko mojišago. No ale avri savore andalo kher, mer šunde so vakerel megin o Julko. Ale u šunde, sar košťa i Ilona le Julko. Savi atka thoďa pro raklo i Ilona.
„Terno raj, nane oda šukare, sar tumen vakeren manca, phura džuvjaha, romňaha! No nasja tumenge frima so kerďan manca andro kher, no mek te akana hasan u hin tumen lačhi kedva so mange kerďan. No tena pre mande avka sik biskeren, kera oda so ma čila sja valeko aver te keren! Tumari daj vaj o dat. Mek del o Del, ži raťaha tena dikhen! Tena dikhen kaha vakeren! Tena dikhen ko savo manuš hin! Čak te šunen leskere manušeskere lava so vakerel. Tena dikhen, savi hin ole manuše cipa, ši parňi vaj kaji! Čak te šunen, ko sar vakerel, goďavorone u lačhe, vaj erďavone! Mer le manuše kampel te šunen u sar pe ikrel, paloda ikras le manuše! Oda tumenge žadinav me, me i phuri koritnačka! Koro oveha zakim, kim naveho proda, save hin kuč mire lava so akana vakerďom, u aveha pal mande u odprosineha so manca kerďal! Avka pe mek ačhel!“
Visajija u džalas khere. O Julko mek hasalas u sikavkerlas, sar i Ilona phirel. O chulaj la chulaňaha pali Ilona dikhenas u diťholas pre lengere muja, hoj daran. O Palko le Ivkoha dikhenas pro Julko u nadžalas lenge andro goďa, savo hino erďavo, u soske hino aso erďavo. Ale proda, hoj čak akana pindžaren lačhe le Julko. O rakle sle somorutne. I chulaňi le chulajeha bare daranďile sar i Ilona koškerďa le Julko, u savi atka thoďa pro terno raklo. Džanenas so i Ilona džanel te keren, šunde paloda. I phuri Ilona naphenďa le Julkoske jek erďavo lav sar peja, lija le rakle paťivate, u sja pašo gadže paš save sako ďives kerel, u den la te chan. No avral pri udvara peja i pokoňi kvapka andri kučori. Daranas so pe ačhela.
O aver raťaha i chulaňi phiravlas te chan andri paliňi soba kaj chanas. U džanelas hoj o terne rakle uštena te chan. Angutno geja te chan o chulaj ma sja andro oli te keren kerilo zveri.
„Nadžav andro paluňi soba, hin man but buťi andri udvara. Musaj man te nanďardomas u preko urďomas, u aci idejo man nane. Sik chav u džav avri pri udvara i buťi te keren.“
„Sar gondolines. Phenďa i chulaňi.
Thoďa o chaben pri kafiďi-skamin. U geja peske i buťi te keren. Akor šunde bari vika andali soba kaj o Julko sovlas. Savore odoj naštle so pe ačhija. Dikhle sar o Julko bešel pro vodro u rovel.
„Ko hin adaj? Me nadikhav sjom koro, so pe mange Deloro ačhija? Baro Del me čačone nadikhav. So manca kerďan? Me čačone nadikhav! So mange diňan andro chaben? Te ada šunla miro dat, savoren tumen dela andri dis! Oda tumenge phenav me!“
Savore pre pumende dikhle, u napaťanas oleske so pe kerel, ise mek ič dikhelas, u nasja leske ništ, u adaďive ma nadikel? Gondolinde pumenge hoj megin valeso špekulinel valesavo bibachčago sar aversoval. No sar dikhle leskero roviben u o jasviňa sar leske čhorďon andalo jakha, akor paťanďile hoj čačone nadikhel. O Ivano ačhija angilo Julko, u kerďa leske pire vasteha angil leskere jakha, akor pindžarde hoj nadikhel. Nadikhja leskero vast, čak o jasviňa lestar čhorďonas.
O Ivanko geja ko Paľko u phenďa leske: „Paľko , jov čačone nadikhel pro jakha, nakerel paradi!“
O Paľko ačhija bi laveskero, no le Paľkoskeri daj na. Phagerlas peske pire vasta, u kezdinďa te keren bari vika, mer aja lake andri goďi, la Ilonkakere lava, u lakero koškeriben.
„Akada hin la Ilonkakeri buťi! Joj koškerďa le Julko, vašoda so laha kerďa, sar erďavone laha vakerďa u pri lač la avri lija. Phenďa lake, hoj hini šel beršiko koritnačka. Ma biskerďan? Ise te tumen oda šunďan, te dikhjan! Mro rom, naš vaši Ilonka, mek minďar avel! Našťik oda avka mukas, ise našťik ovel o Ivko koro! Mek lel oda koškeriben pale, te ovel megin lačhe!“
„Mamo, u tu gondolines hoj i Ilona avkla? So jov la anďa ič pri ceji lač? Oleske napaťav! Oda phenďa o Paľko te o Ivanko.“
No o chulaj tavka bešťa pro verda, u geja vaši Ilonka. I Ilona džanelas hoj avla, užarlas le angilo piro kheroro. U avkake le chulajiske phenďa: „Lačho raťaha chulaj. U soske ajan avkake sik raťaha ke mande?“
„Ilonka tu džanes soske me ajom. Ič kamende avri koškerďal ole terne rakle, u oda pe iš ačhija. Oda terno manuš čačone korija. Jav kamende u ole terne manuše sasťar, le pal leste oda koškeriben. Ker oda, te dikhel megin oda raklo, u engedin leske so tuha ič kerďa! Džanes hoj hino kamende, aja le Paľkoha, te džanena so pe leske kamende ačhija leskeri daj te o dat, ko džanel so kerna amenca! Furt ačhena vaš pumaro raklo. U amen ovaha ola erďave!“
„Hin tumen čačo chulaj, no avka lokone leske našťik engedinav! Našťik avkake kerel le phure manušenca, te iš sjom romaňi ! Šoha nadžanela u navla proda, sar erďavone kerďa mange, te leske avka sik šegitina! Maruš pre mande chulaj miro, no akana mek ke tumede nadžav!“
„Ilonka, jov vičinkerel pramende, hoj oda leske kerďam amen, hoj diňam leske valeso andro chaben.“ Vakerlas la Ilonake o chulaj.
„Korkoro dikhen chulaj, savo hino dilino. Muken le avka, mek sikjol u mek gondolinkerel, so kerďa, u savo hino erďavo ko manuša! Iba te jov korkoro pre peste erzinela duk, u pharipen hoj na dikhel, akor avla proda so kerlas. U avla proda čak akor, te le mukaha falato kore!“
„U so te avna leskero dat te i daj? So pandik keraha? Daralas o chulaj.“
„Ma daran, pandik proda gondolinkeraha! Akana džan khere, u phenen hoj na kamav te džan ke tumende,“ phenďa i Ilona.
O chulaj aja proda, hoj i Ilona našunla pre leskero vakeriben.
„Ilona, silaha tut nalidža kamende! No sar phenďal, te ela bare erďavone , ava vaš tuke!“ „Chulaj miro, muken oda avka! Te avla oda idejo, me ava korkori!“
O chulaj aja khere oleha, hoj i Ilona palo Julko navla. I chulaňi bare chojarsajija, kedlas pe, hoj joj džal pali Ilona, u anla la vaj kamla vaj na, musaj ela te aven palo Julko. O chulaj la preko vakerďa, hoj tavka navla, mer nakamel le Julkoske te engedinen leskero erďavipen so laha kerďa. Te joj nakamel, avka hin mange zijand pal late te džan, u avka sar joj phenďa kanak le košťa, hoj jov musaj ela pal late te džan, akor leske engedinla. O rakle gele palo Julko, u phendle leske, hoj oda ela čak valesavo cugo, u savoro ela pandik lačhe, čak musaj te ikrel avri. Daranďile leske te phenen o čačo.
O Julko sja falato spokojneder, u kezdinďa te gondolinkeren.
„Šaj ovel čačo hoj chuňom cugo. Našťik oda ovel le chabenestar, mer te jon chanas oda so me! Užara so ela dureder. Pandik dža Budapeštate ko dokroris.“
Žibut sja o Julko koro, u feder nasja. Na jekfar andri soba peja, no pandik sikjija proda, so kaj hin. U na jekfar kanak perlas u pašjolas pri phuv, gondolinlas pri Ilona, sar la oda dukhalas kanak lake thoďa o pindro te perel, u koda latar džalas te o rat andali jala, so pe čhinďa pri piri. Gondolinelas te proda, so lake phenďa sar sle pri udvara, sar polokore u pharone džalas khere. Akor aja proda, sar hin leske pharo u sajinďa la Ilona.
„Nasjomas oda te keren ola čora phura romňake!“ nasjomas oda te keren phenďa o Julko. O chulaj polokore phutraďa o vudar te dikhel so kerel o raklo. Šunďa oda so phenďa o Julko. U gondolinďa peske: „Hoj ujas čačo ola phura romňa? Avka oda diťhol, hoj ale erďave u hirešne raklestar, ela mek te lačho manuš,“ hasanďija telo bajusa, u sar phutraďa polokore avka polokore te andre phanďa o vudar.
Sar ale khere o rakle palo rito kaj majinkernas, gele te dikhen le Julko. „Sar tut erzines? Angil kijaraťi aveha amenca avri, na bešeha čak adaj andri soba! Džanes sar hin avral šukare?“ „O Ivko bajinďa so phenďa, no o Paľko sik phenďa.
„Na bajineha, dichineha lačho lufto!“
O Julko phenďa somorutne. „U me man ladža, sar man lidžena vastestar, sar ase dromeskere!“
„So proda gondolinkeres, tavka savore manuša andro gav džanen so pe tuke ačhija. Ada hin cikno gavoro, sik savore manuša džanen so pe andro gav ačhel. Adaj o manuša džanen te oda, so andre savo kher taven. Avka tuke olestar ma ker ništ!“
Phenďa o Paľko. U o Ivko phenďa oda isto. „Odoj kaj džaha, džal šukat pataka-len. Hin andre te mačhe. U o paňi hin aso žužo, sar caklo. Bešavaha tut pašali pataka-len, u šuneha i pataka, u dichineha o lačho lufto.“
„Lačhe, avka dža,“ lošajija o Julko hoj džala avri, andali soba.
„Lošajijom hoj dža avri, avka šukare paloda than vakerďan hoj hin mange oda angilo jakha, sar oda te dikhjomas!“ Angil kujaraťi lile o rakle le Julko pro rito, kaj sja i pataka, odoj le bešade, avka sar priminde. Sja leske lačhe, ma na erzinelas dar olestar hoj na dikhel. Bešlas u šunkerlas sar o paňi žbnkinel, sar o kašta šuminen, erzinelas falato bajvajori u lačho lufto. Erzinelas loš andro jilo. No te gondolinkerlas.
„Šoha na erzinas u nadikhas aja šuk u na erzinas u našunas oda so akana. Šaj ovel, hoj ada pe musaj te ačhija, te koruvav. Feder te erzinav so erzinav akana, te erzinav so hin keril mande. Aja leske andri goďi i phuri romňi i Ilona. Aja proda so lake phenďa, savo pharipen lake kerďa pro jilo, u so lake kerďa. Aja te proda, hoj sja erďavo manuš.
Pro aver odalo la patakake ačhlas i Ilona. Phirelas pro rito , palo veša u rodkerlas o čarora, viraga, tivi so le manušen sasťarnas. Andro kheroro len šuťarkerlas pro jevend, te ovel sar le manušenge te šegitinen. U avka dikhja te le Julko pro aver odalo la patakake. Dikhelas pro raklo , sar bešel u na dikhel o svetos-vilago keril peste. Sja olestar bare somorutni, u gondolinlas hoj šaj leske ma engedinďas. Ma sik enas te džan megin andri sikjarďi, u jov tirinďa u daral hoj ma šoha na dikhela. Bešťa peske pašali pataka u šunkerlas sar žbnkotinel o paňi andri pataka, u o kašta le prajtenca šuminen.
Akor šunďa le vešegero hango. „Ilonka, na sajines ole kore rakle? Ma tirinďa but!“
Ki Ilonka vakerďa te i pataka: „Ilonka de pale ale rakleske o jakha! Ma tena ovel koro, mek dikhel o svetos-vilago keril peste!“
I Ilonka peske hasaňa. „Hin tumen čačo, ma tirinďa but. Dav leske ma pale o jakha te dikhel. Šaj ovel hoj hino ma feder, u sikjija hoj nane le manušen te keden ši hin le manušen parňi vaj kaji cipa, u keci hin le manušeske berša. U ma talam aja te proda, hoj le manušen kedas paloda, sar vakeren u save len hin o jile. U vašoda le sasťarav akana u minďar, te lošajon le raklenca te tumen.“
I Ilona ačhija upre pali phuv, vazdňa upre soduj vasta, valeso peske vakerlas telo nakh. Pandik le vastenca sikaďa pro Julko, savo bešlas pro aver odalo la patakake. Ačhlas u užarlas.
Pandik o Julko chuťia upre pali phuv, u vičinďa pro rakle: „Paľko, Ivko, sik javen ke mande! Me dikhav!“ Chuťkerlas andri loš u rovlas. Angutno so dikhja sja i Ilona, sar ačhel pro aver odalo la patakake. O rakle našnas ko Julko, u sar dikhle leskeri loš, lošajile leha. Pro aver odalo dikhle te o rakle la Ilona, minďar džande, so pe ačhija.
I Ilona ačhelas u dikhelas le raklengeri bari loš. Sle lošale hoj o Julko ma dikhel. O Julko ma na chuťkerlas no dikhelas pri Ilonka. Oda kerde te o Paľko te o Ivko.
„Pajikerav nena Ilonka. Sja oda bare erďavo idejo, no ajom pre savoro so erďavone keras. Ma marušen pre mande. U priminav tumenge, hoj ma šoha aso erďavo nova, u ma nikaske na kera oda so kerďom tumenge. Šoha nikaske!“
„Te amen tumenge priminas, sar o Julko.“
Ilonka visajija u keňa pe khere. Furt šunelas oda hasaviben, loš so sikade o rakle. Duralur šunelas o hango le vešengero. „Lačhe kerďal Ilonka. Ačhija oda vašoja duk, no te vašoja loš!“
I pataka le paňiha phenďa: „Ilonka, oja sja bari loš, asi ma berša na dikhjom.“
I Ilonka lenge pale phenďa. „Dukhalas man, so musaj te kerďom, no aver sovar pe oda na diňa te keren. No sar dikhjan, ačhija oda vašoda! Hin mange o jilo pro than, mer o raklo aja proda hoj musaj te ovel feder. U hoj sja erďavo.
Čačo hin oda, hoj o Julko sja sar aver. Delas paťiv le phure manušen, u nikas na kedlas paloda, savi cipa len hin, no kedlas le manušen pal oda, save jile len hin u sar vakeren le manušenca. Le Julkoskero dat, te i daj, šoha nadžande so pe le Julkoske ačhija. Andri lač so o Julko kerďa, nakamja te džanel oda valeko aver, so kerďa la phura romňake la Ilonkake. U mek jek so sikjile, pre pumari cipa? Hoj oda so džanen o Romňa oda musaj čak te paťan, u šaj čak daran.
Text do rómskeho jazyka preložila autorka Zlatica Rusová.
žije v dedinke Kameňany v okrese Revúca. Vo voľnom čase sa venuje písaniu kníh, ktoré píše v slovenskom i v rómskom jazyku. Niekoľko jej kníh bolo preložených aj do maďarského jazyka. Dosiaľ je autorkou celkovo 14 kníh. Spolupracovala s redakciou Romano džaniben a s portálom romea.cz v Českej republike. Je členkou Rómskeho literárneho klubu.